“Ne obupaj, tudi največji hrast je bil nekoč majhen želod, ki je padel na tla in je vztrajal. Ne smeš se predati usodi, vztrajati moraš, dokler ne dosežeš svojih ciljev. Za vsakim dežjem posije sonce, verjemi, kmalu bo boljše!” (učenci 8. b) Inspiracijska misel naših osmošolcev krasi naše »DREVO HVALEŽNOSTI«, ki je zraslo v zahvalo … Nadaljujte z branjem “Drevo hvaležnosti”
Kopiraj in prilepi tale URL na svojo WordPress spletišče za vdelavo (embed)
Kopirajte in prilepite to kodo na svoje spletišče za vdelavo